Bistvo in pomen
Evropejcem je popiti čaj s prijatelji stvar prijetnega klepeta, Japoncem veliko več: sedenje in priprava čaja sta tako rekoč obred. Chado. Čajna soba postane majhen svet, ki deluje sam zase. Oaza, v kateri je vse preobraženo: predmeti in ljudje. Ubrana z naravo postane vsaka poteza umetnost.
Mir čajne sobe, preobraženje cvetic, ki kot chabana presežejo same sebe in razodenejo svojo osebnost, da ena zastopa vse druge, predmeti, izdelani iz naravnih materialov z veščo roko umetnika, ki je vanje vlil ne le svoje znanje, ampak svojo bit, kaligrafija, ta ples linij in form, ki kreirajo njeno lepoto, da ji z užitkom sledimo, ne glede na to, ali razumemo ali ne. Občutek naravnosti v vsem. V zgodnjem jutranjem soncu in večerni zarji, enakomernem škrabljanju dežja na strehah tam zunaj, v mehkih snežinkah in neskončnem menjavanju letnih časov. Prostor, zaznamovan z asimetrijo, ustvarja odprtost.
Vanj vstopamo ne le z očmi ampak tudi z mišljenjem, umom in vse, kar vidimo, nas spreminja. Vsak trenutek čajne ceremonije, čajnega obreda, je precizen del večje celote. Ima svoj pomen, je simbol. Vsaka kretnja je narejena s predanostjo, povzdignjena v umetniško dejanje, ki nima gledalcev, le udeležence. Odprt, asimetrični prostor omogoča ustvarjanje pomenov, med katerimi je umetnost čaja najvišji. V teh okvirih Pot čaja najbolje opredelijo besede Sena Rikyuja, da je bistvo čaja v tem, da segreješ vodo, pripraviš čaj in ga ponudiš gostom. In ko si delimo skodelico čaja, ne glede na to, ali smo gostitelji ali gosti, sledimo širim ključnim principom chada: wa, kei, sei, jaku (harmoniji, spoštovanju, čistosti in spokojnosti).
Štiri načela
Harmonija (WA) opredeljuje enost narave in človeka, gostov in gostitelja, gostov med seboj, vsega in vseh v harmoniji z obredom priprave in pitja čaja. V senzibilnosti vsega nas porajajoči se mir vodi v razumevanje bežnosti trenutka, v uvid nespremenljivega v spremenljivem.
Spoštovanje (KEI) nas uči, da lahko preživimo le en z drugim, v spoštovanju drug drugega, v nesebični pomoči in hvaležnem razumevanju vsega, kar živimo in s čimer ravnamo.
Čistost (SEI) nam sporoča, da so lahko tudi najbolj vsakdanja dela mesto vznika uvida. Priprava in čiščenje tatamija ter predmetov, ki jih bomo uporabili v čajni ceremoniji, je istočasno priprava, čiščenje srca in misli. Gostje si pred vstopom v čajno sobo z vodo umijejo roke in splaknejo usta, kot bi želeli povedati, da pred vrati čajne sobe puščajo prah sveta, vse, kar je nepotrebno. Simbolno gledano pomeni ohranjanje čistosti tisto, kar potrebujemo, da ostanemo skromnega in odprtega duha.
Spokojnost (JAKU) se poraja, ko nesebično, hvaležno in spoštljivo vstopamo v harmonijo z vsemi in vsem, ko puščamo za sabo vse nepotrebno tega sveta, in ko – ne glede na to, kaj se nam zgodi – vemo, da bomo umirjeni. Spokojnost ni odsotnost. Je dinamična sila, izhajajoča iz notranjosti posameznika in posameznice, ki omogoča enkratnost in neponovljivost trenutka, tisti neulovljivi in neponovljivi ichi-go ichi-e.